Spolni odnos staršev vpričo otroka, ki se že zaveda
Sta se kdaj ukvarjala z vprašanjem, ali imeti spolni odnos v isti sobi kot spi otrok ali raje ne? V prejšnjem članku smo govorili o tem, kako je, če imata starša spolni odnos vpričo dojenčka.
V tem članku izpostavljamo doživljanje otrok, ki se že zavedajo.
Pred kratkim smo na socialnem omrežju Instagram izvedli raziskavo, v kateri smo raziskovali prav to tematiko – kako spolni odnos med staršema v pričo otrok vpliva nanj.
Odzvalo se je 53 udeleženk, ki so razkrile svoja pričevanja in doživljanja v zvezi s to izkušnjo. Sledi serija člankov o tem, kako zaznava spolni odnos med staršema dojenček; kako otrok, ki se že zaveda sebe in okolice ter nasveti staršem, kako primerno poskrbeti za zasebnost v intimnosti tako, da ne bo v škodo otroka.
Spolnost pri otroku, ki se že zaveda, še ni ''prebujena''
Pri otrocih, ki se zavedajo, kaj vidijo in slišijo, je zadeva veliko bolj pereča kot pri dojenčkih, saj je njihova otroška psiha zelo krhka in ranljiva. Otroci (do približno 6. leta) še nimajo izoblikovanih predstav in dovolj védenja o tem, kaj spolnost je in kaj pomeni.
Ker še niso dovolj zreli, ji ne zmorejo dati pomena, kaj šele integrirati to izkušnjo v svoje možgane. Resnično se moramo zavedati, da spolnost pri otroku še ni ”prebujena” na noben način – ne na fizični, ne na psihični, ne na čustveni ravni, zato je in mora ostati izključno in samo v domeni odraslih. Če otroku ”serviramo” spolnost pred njegovimi očmi, mu lahko resno škodujemo ali pa ga celo travmatiziramo.
S tem prehitevamo njegov razvoj, najhuje pa je, da pogosto ostane sam s tem, kar vidi in sliši. V primerjavi z dojenčki, kjer raziskav ni veliko, pa tukaj že imamo več raziskav, ki v splošnem kažejo, da spolnost staršev pred otroci lahko privede do različnih čustvenih reakcij. To so: sram, zadrega, občutek krivde. Preplavijo jih lahko tudi globoki občutki jeze, nerazumevanja, šoka, prestrašenosti, to je ”fuj, ogabno, blek” … Spremeni se lahko način dojemanja staršev – nikoli več ju ne bo doživljal na enak način kot prej; nekaj se v njem za vedno spremeni. Mnogi otroci doživijo tudi strah, ki se globoko zakorenini v njih – bodisi strah pred tem početjem, ki si ga ne znajo razložiti, bodisi, da se bo staršu/em nekaj strašnega zgodilo. Zanje lahko spolnost za vedno predstavlja nekajz grenkim priokusom.
Pričevanja udeleženk iz naše raziskave te občutke potrjujejo
Poglejmo si nekaj pričevanj iz naše ankete z dne 27. 5.2024, ki smo jo objavili na socialnem omrežju Instagram in na katero se je odzvalo 53 anketirank, ki so pričale izključno o lastnem doživljanju iz otroštva in povzemajo, da so ti dogodki vplivali bodisi na njihovo lastno doživljanje spolnosti, bodisi na spremembo vedenja v otroštvu/najstništva, bodisi na spremembo pogleda na starše.
”Vplivala je na moje doživljanje spolnosti in nekega strahu. Večkrat sem ju slišala tudi v odraslosti in sem nekako zatrla svojo spolnost, češ fuj, kaj to delata.”
”Spolnost je bila zame vedno asociirana z nekim sramom, nekaj, kar je treba skrivati, o čemer se ne govori. Tudi v sami spolnosti mi je težko se popolnoma sprostiti.”
”Iskreno me je še danes strah, ko stopim po stopnicah zgodaj zjutraj, da bom karkoli slišala in zato sem vedno bila kot najstnica glasna in sem posledično takoj prižigala tv, samo da ne bi nič slišala. Vem, da s tem ni nič narobe in da to počnejo vsi, vendar ne morem si lagati da to name ni vplivalo.”
”V tistem trenutku sem želela pobegniti iz situacije, sem se tudi umaknila in poskušala zaspati na tepihu v kopalnici. Takrat nisem razumela povsem, kaj se dogaja, danes ne vem, kakšne posledice je pustilo, je pa spomin ostal.”
Otrok lahko za vedno spremeni svojo percepcijo spolnosti
V prihodnosti lahko izpostavljanje otroka spolnosti v istem prostoru pomembno vpliva na oblikovanje njegovih lastnih predstave o spolnosti. Te predstave bo s seboj nesel v odraslost in lahko bodo zaznamovale njegove percepcije in pomen, ki ga pripisujejo spolnosti.
Med spolnimi odnosi se bodo lahko prebujali občutki sramu, krivde, nesproščenosti, zakrčenosti …
Te občutke je potrdilo 50 udeleženk naše raziskave. Citiramo nekatere izmed njih:
”Ne spomnim se, koliko sem bila takrat stara, se pa spomnim, da sem se pretvarjala, da spim (spali smo v isti postelji). Veliko krat se tudi spomnim spolnega položaja, ki sta ga imela moja starša in se počutim neprijetno, če bi isti položaj izbrala z možem. … Mogoče zato jeza in potlačitev, ker sem se pretvarjala, da spim.”
”Z delom na sebi sem presegla družinske vzorce in se osvobodila. Če tega ne bi dosegla, bi me izkušnja morda zaznamovala.”
”Ker je šlo za spolni odnos mame z drugim partnerjem (po ločitvi je imela drugega partnerja), ki je bil tudi nasilen, sem po eni strani zamerila mami za to početje. Občutila sem jezo, gnus, ker sem razumela ta odnos kot da je brez ljubezni. Danes se težko prepustim partnerju v spolnem odnosu, saj to doživljam, kot da me bo izkoristil in težko zaupam.”
”Izkušnja je dodala še nekaj nepotrebnega sramu v moj kontekst in doživljanje spolnosti.”
2 anketiranki sta na vprašanje: ”Ali menite, da vas je izkušnja videnega/slišanega spolnega odnosa staršev zaznamovala?” odgovorili z indiferentnostjo – da o tej temi nimata posebnega mnenja: bodisi menita, da te izkušnje niso posebej vplivale nanju, bodisi nimata odgovora oz. se do tega trenutka o tem nista niti spraševali.
1 udeleženka je odgovorila, da misli, da to nanjo ni vplivalo negativno, temveč: ”verjetno pozitivno, ker mi zdaj v svoji odraslosti intimnost ni težava in jo obožujem.”.
Kako primerno razmejiti svojo spolnost, da otrok vanjo ne bo vpleten?
Kako ravnati, če nas otrok zasači pri spolnem odnosu? O tem pišemo tukaj.
