Kako ravnati, če vas otrok zasači med spolnim odnosom?
Pisali smo že o tem, kako spolni odnos v istem prostoru doživlja dojenček in kako otrok, ki se že zaveda dogajanja v sebi in okrog sebe.
Druga zgodba pa je, če starša sicer karseda razmejita prostor in čas za svojo spolno intimo in poskrbita, da ju otroci ne bi slišali ali videli, a ju otrok med spolnim odnosom vseeno nepričakovano »zasači«.
Ostanimo mirni, ne bodimo pa brezbrižni
Ne bodimo brezbrižni in ne opravičujmo si:
”Nič hudega, če naju kdaj vidi. Saj to je nekaj lepega in naravnega!” . Ta misel potolaži in pomiri predvsem nas, da bi si opravičili zadrego, v kateri smo se znašli. Vsekakor ne moremo presojati, kako se ob tem počuti otrok in kaj (vse) ob tem dogodku doživlja globoko v sebi.
Najpogostejša napaka, ki jo starši naredimo, je, da otroka pustimo brez vsakršne razlage in intepretacije o tem, kaj se je zgodilo. Velikokrat starši sami od sebe te teme ne odpiramo, ob tem pa upamo, da bo otrok na ta dogodek čimprej pozabil.
Kako torej ravnati? Če otrok vidi ali sliši starše med spolnim odnosom, je ključno, da starši ostanejo mirni in ne kažejo pretiranega sramu ali panike.
Prav takšna reakcija bi lahko na otrokovo doživljanje spolnosti pripela sram, stigmo in občutek, da je to nekaj umazanega.
Strokovnjaki smo mnenja, da je pravzaprav odziv staršev tisti, od katerega je najbolj odvisno, kakšno držo do spolnosti bo razvil otrok.
Razlago prilagodimo starosti in razumevanju primerno
Pomembno je, da starši otroku razložimo, kaj se je zgodilo, na način, ki je primeren njihovi starosti. (Kot okvir vam naj služi védenje, da od 6. leta starosti otrok že premore splošno razumevanje spolnega odnosa.) Starši naj otroku zagotovijo tudi, da oni niso ničesar naredili narobe. Na strani staršev je prav tako odgovornost, da do otroka pristopijo in z njim skomunicirajo, kaj se je zgodilo, sicer otrok v svoji psihi ostane ”sam” s tem dogodkom in ne ve, kam ga umestiti.
Odgovori iz naše raziskave z dne 27.5.2024, v kateri je sodelovalo 53 udeleženk, potrjujejo, da jim je bilo najhuje takrat, ko sta se starša pretvarjala, da se nič ni zgodilo. Takole je zapisala ena od njih:
”Verjetno sem še danes v podzavesti jezna na starše, saj se o tem nikoli nismo pogovorili. Drugače je, če te otrok pri tem zasači in se potem o tem pogovoriš.”
Če vas otrok zasači v spolnem aktu, le-tega prekinite. Dajte otroku in sebi najprej nekaj trenutkov, da se umirite. V otroških možganih je pravkar prišlo do ”kratkega stika”, zato najprej potrebuje nekaj trenutkov, da se možgani ”resetirajo”.
V kolikor potrebujete več razumevanja o tem, kako spolni odnos staršev doživlja dojenček in kaj se zgodi v krhki otroški psihi, ko zaloti starša med spolnim odnosom, preberite zanimiva članka, podkrepljena s pomenljivimi izjavami anketirank, ki so poročale o svojem doživljanju v koži otroka.
Ko pristopite do otroka, po tem, ko vas je zasačil med ljubljenjem, naslovite to kočljivo situacijo. Spregovorite o njej, četudi vam je težko in vas morda preplavljajo različna čustvena stanja (sram, nelagodje, krivda, jeza …). Ni na otroku, da on razbremeni vas – nasprotno: na vas je, da vi razbremenite njega.
Nekaj izjav, s katerimi si lahko pomagate:
-”Vem, da si pravkar videl/a, kaj sva počela z očkom/mami. Žal mi je, da si videl/a ta najin intimen trenutek. Najbrž se ti vse skupaj zdi v tem trenutku zelo čudno. Naj ti razložim, kaj se je zgodilo.”
– Če vidite, da je otrok močno vznemirjen, mu dajte prostor in spoštujte, da potrebuje čas, da se pomiri. Ko bo pripravljen, spoštljivo pristopite in vprašajte: ”Zdi se mi pomembno, da se pogovoriva o tem kar si videl … Ali si sedaj pripravljem, da ti razložim, kaj se je zgodilo?” Tudi, če se ne želi takoj pogovarjati, nikar tega ne prelagajte na nedoločen čas in dopustite, da gre stvar mimo. Na vas je in vaša odgovornost je, da se z otrokom o nastali situaciji pogovorite in mu pojasnite, kaj je videl. Če vidite, da je otrok močno vznemirjen in ima ”acting out” (močno prestrašen, ne želi več vzpostavljati očesnega stika, beži iz odnosa s starši …), ostanite z njim, bodite sočutni in ga najprej poskusite pomiriti. Če čez nekaj dni ali tednov ni izboljšav, poiščite strokovno terapevtsko pomoč ali otroškega psihologa.
– V splošnem: poskušajte odreagirati povsem normalno, ko vas otrok začne spraševati o spolnosti ali če se vam je pripetilo, da vas pri tem zasači. Brez panike ali pretiranega sramu; predstavite to kot nekaj naravnega in lepega, vselej pa v kontekstu odraslosti: spolnost se dogaja v zdravem, ljubečem partnerskem odnosu med dvema odraslima osebama, ko sta na to pripravljeni in si tega želita.
– Otroku ne prekrivajte, da imate s partnerjem spolne odnose. Če vas povpraša o tem, prilagodite razlago njegovi starosti, predvsem pa bodite iskreni: ”Ja, tudi midva z očkom to počneva – tudi to je način, kako si odrasli pari med seboj izkazujemo ljubezen.”
– Če vas je otrok zasačil pri spolnem odnosu, poskrbite tudi za svoje občutke krivde in sramu v varnem pogovoru z zaupanja vredno osebo. Bodite sočutni do sebe v tem spodrsljaju.
– V prihodnje bolje poskrbite za svojo intimnost (dosledno zaklepajte vrata; če nimate vrat v stanovanju, si lahko priskrbite varstvo v času, ko bi radi preživeli intimen partnerski čas in ta skupni čas bolj dosledno načrtujete; nekateri starši se poslužijo tudi hotela).
– Zavedajte se, da se spolna vzgoja začne že zelo zgodaj – predvsem doma. Spolna vzgoja je že sam odnos, ki ga imata starša do sebe, do svojega telesa, drug do drugega in nasploh do spolnosti.
Preberite še, zakaj ni dobro, da iz spolnosti delamo ”tabu temo” in se pogovorom o njej pred otrokom izogibamo.
