Za ženske: Kako ohraniti samo sebe, ko nastopi stres
Sodobni ženski, ki se spopada s kompleksnostjo vlog, ki so ji dodeljene, ni lahko. Ob tem jo lahko pogosto “napada” stres in se zato počuti, da je v nenehni borbi sama s seboj. Še posebej se bori z ideali družbe o tem, kakšna bi morala biti. Ta članek ponuja perspektivo sodobne ženske, ki lahko navkljub stresu živi izpopolnjujoče življenje, v kolikor se poskuša osvoboditi naslednjih prepričanj:
1. Ideali družbe niso nujno moji osebni ideali.
Če si to priznamo ali ne, nas družba vse bolj subtilno sili k temu, da dosegamo “splošne ideale oz. norme”. S tem svojo avtoriteto namesto vase (v svojo notranjost) postavljamo v druge (gremo izven sebe, se pogosto pohodimo). Te norme so lahko lepotni ideali, karierni ideali, ideali v partnerskem odnosu ipd.. Ob tem pogosto pozabimo nase, se pohodimo ali potlačimo svoja čutenja, kar nas nevidno, po malem, vodi v stres. Zakaj nam je tako pomembno, kaj si drugi mislijo o nas? Ko se na redni ravni dogaja, da glas naše okolice preglasi naš notranji glas, lahko hitreje izgubimo stik s seboj. Zgodi se, da se več ne prepoznamo, občutimo praznino in nesmisel, se sprašujemo, kaj si pravzaprav (še) želimo od življenja. Zato je dobro, da se distanciramo od tega, kaj bi “morale”, kaj nam narekuje družba oz. okolica, kaj se “spodobi”. Vse to namreč poglablja naš stres. Ni potrebno, da se izpolnjujemo v vlogah, za katere ne čutimo, da bi jih rade razvile (npr. želja po karieri / materinstvu /…). Zelo je pomembno, da do sebe nismo kritične ali nesočutne. Ne trudimo se biti najboljše, trudimo se biti najboljša možna verzija sebe. Dovolj je biti ”dovolj dobra” – to pa je takrat, ko dajemo vse od sebe in pridemo v stik z eno mirnostjo, da počnemo vse, kar je v dosegu našega vpliva. Ko si razčistimo, da je to največ, kar lahko naredimo, nam velikokrat odleže in stres se zmanjša.
2. Previdno izbiram, čigav nasvet bom poslušala.
Skrbno izbirajmo ljudi, ki jih prosimo za nasvet. Poslušajmo nasvet tistega, s komer imamo zgrajen varen in trden odnos. Nasvet osebe, ki nam tudi sicer v življenju stoji ob strani in smo ob njej lahko pristni ter je pripravljena iskreno prisluhniti, nam bo dala nasvet, ki nas bo pomiril. Vsi nasveti nas namreč ne pomirijo, temveč naš stres lahko povečajo. Najbližji oz. ljudje, ki nam hočejo dobro, nam lahko včasih nehote dajejo nasvete, ki bi reševali njihovo situacijo in ne našo. Npr. mama svetuje hčeri, ki očitno trpi v službi zaradi mobinga, naj zaradi ekonomske varnosti ne da odpovedi, četudi ve, da je njena hči sposobna najti kaj boljšega. Vprašajmo se: Koga bi ta nasvet rešil, hčer ali mamo? V tem primeru mama zaradi lastnih strahov hčeri ne zna svetovati drugače, čeprav je njen namen dober in si zanjo želi le najboljše. Zato je dobro raziskati, kateri strahovi so zares vaši, kateri pa so vam bili vcepljeni (od družine, okolice) in ste jih “posvojili”. Poslušajte nasvete tistih, ki so na področju, na katerega sodi vaša dilema, dosegli nek uspeh in so vam lahko dober zgled, kako zmanjšati stres.
3. Ko nastopi stres, moram biti še posebej prijazna s seboj.
Zelo pomembno je, da, ko doživimo stres in neprijetno reakcijo drugih, tega ne jemljemo nase. V stresnih trenutkih (fakulteta, služba, partnerski odnos, odnos s starši) se pogosto zgodi, da doživimo stres ali utrpimo kritiko, kar si močno jemljemo k srcu. Začnemo dvomiti o svoji vrednosti. Če nas nekdo okrega, poniža ali nam pripisuje določene lastnosti, lahko v trenutku ranljivosti vsemu temu verjamemo in vzamemo “za svoje”. Naš stres se s tem še bolj poglablja. Dobesedno mrcvarimo in utapljamo se v krivdi in žalosti ter nase jemljemo občutke nemoči in nevrednosti: “Kdo me bo hotel takšno? Nisem dovolj dobra.” Ne glede na to, kaj vas iztiri, se spomnite, da bodite v takšnih trenutkih še bolj prijazni s seboj. Imate samo eno telo, za katerega morate poskrbeti. Dokazano je, da občutja telesa močno vplivajo na um oz. psiho in obratno. To pomeni, da sta med seboj tako zelo povezana, da simultano delujeta en na drugega, pri čemer govorimo o fenomenu “body-mind connection”. Čustvena stiska lahko povzroča stres v telesu in prav tako stiska v telesu recipročno lahko povzroči čustveno stisko oz. stres. Poskrbite, da ste redno v balansu, da se zmorete umiriti, zavestno umakniti v svoj mir, izvajati tehnike sproščanja/meditacije/dihanja, iti v naravo … in poiskati stik s seboj. Ko imate slab dan, si recite: “Ta dan je bil grozen in stresen, zato si toliko bolj zaslužim, da se konča dobro!” ter se obvezno nagradite.
4. Socialna omrežja zavestno zmanjšujem in s tem zmanjšam stres.
Objave na medijih so naravnane zelo sugestivno glede tega, kako “bi morale” živeti, biti uspešne in še boljše. Tudi influencerji na socialnih omrežjih (ne)hote velikokrat posredujejo popačene predstave o tem, da so njihova življenja popolna, kar nas lahko spravlja v stisko. Čutimo, da naše življenje ni dovolj dobro – o vplivu socialnih omrežij na samopodobo je govora že v tem članku. Psihološko gledano, imajo tovrstne vizualne objave instanten vpliv na naše možgane, sledenje le-tem pa močno povečuje naš stres. Omejite si čas, ki ga preživite na socialnih omrežjih. Poskrbite, da boste polovico časa, prej preživetega na omrežjih, namenili resničnim stikom, interakciji ali gibanju in zdravemu življenjskemu slogu. To terja od nas določeno zavezo, da sami prevzamemo odgovornost za spremembo. Pogosto to pomeni odmik od tega, kar je za nas toksično ali vsaj uravnoteženje, ki zmanjša stres. Zavedajmo se, da tukaj imamo veliko vpliva. Npr. sveži mamici, ki ob tej veliki novosti še spopada z občutki nemoči in negotovosti, je lahko še huje, ko spremlja objave fit mamic, ki so 1 mesec po rojstvu otroka v zavidljivi formi. Neizbežno je, da se z njimi ne bi primerjala, kar lahko še poglablja njene lastne občutke krivde in nevrednosti. Hitro lahko pozabi na bistvo, da je sedaj v tem obdobju prioriteta vzpostavljanje stika z otročkom in ne to, da zadosti normam (drugih).
5. Vse odločitve so "prave".
Velikokrat se sprašujemo: Kako vedeti, ali sem se odločil/a prav? Ali je to v tem trenutku najbolje za mene? Ta vprašanja nas samo še bolj potegnejo v začarani krog negativnih misli in stresa, pravzaprav pa je nemogoče, da bi v tistem trenutku nanje našli odgovor! Slabih odločitev ni – so samo tiste, ki so se nam v tistem trenutku zdele najprimernejše. Ni slabih in dobrih odločitev, odločitve samo so. Mi smo tisti, ki jim v trenutku šibkosti dajemo etikete in s tem doživljamo stres. Pogosto pa se kasneje, z distanco, izkaže, da smo prav to izkušnjo morali doživeti, čeprav se je nam zdela “slaba” (npr. razpad partnerskega odnosa, prenehanje delovnega razmerja). Dopustite in sprejmite, da bo moč širšo sliko videle šele s potekom časa, ko se ozrete nazaj in naredite “revizijo dogodkov”.
