Izziv je danes biti ženska
Tako samozavest kot samopodoba sta pri sodobni ženski lahko močno skrhana. Toliko bolj želi ugoditi drugim, zadostiti smernicam, biti lepa in atraktivna … da pozabi prisluhniti najprej sebi.
Za lažje razumevanje, s čim se spopada ženska, si oglejmo najprej razliko med pojmom samozavest in samo-vrednost.
Samozavest pomeni zavedanje lastne vrednosti in sposobnosti. Običajno občutke samozavesti pridobivamo v interakciji z drugimi (koliko potrditev dobimo od drugih) ali pa jo gradimo na dosežkih, vidnih navzven.
Samo-vrednost pa je globlje notranje prepričanje o lastni vrednosti. Ta je pa neodvisna od zunanjih dejavnikov, kot so videz, dosežki ali odobravanje drugih. To je naša podoba o nas samih (kako mi vidimo in dojemamo sebe).
Ali lahko slika vitke ženske na jumbo plakatu zniža samospoštovanje in samovrednost tiste, ki to sliko opazuje?
Odgovor je NE. Takšna slika ne bo sprožila slabše samopodobe kar sama od sebe; prav tako se ne bodo zaradi nje sprožile motnje hranjenja pri ženski, ki bo želela zasledovati ta ideal vitke ženske. Dokaz za to tiči v tem, da bi potem čisto vsaka ženska doživljala občutke manjvrednosti ob takšnih fotografijah. Pa je ne.
Je pa res, da takšna fotografija lahko marsikaj prebudi in sproži; je “trigger“ nekega zadaj ležečega vzroka oz. bolečine.
Namreč, to, kakšno podobo ima ženska o sebi (samospoštovanje/samovrednost) bo definiralo kar nekaj dejavnikov: npr. v kakšnem družinskem vzdušju je odraščala, kako je doživljala odnose z vrstniki, kakšen odnos ima do svojega telesa, kako doživlja svojo ženskost danes in kako konec koncev živi to svojo ženskost … Ali se je sramuje? Ji je v napoto? Se zdi sebi grda v primerjavi z drugimi?
Družba pomembno prispeva k identiteti ženske
Z zanesljivostjo pa lahko rečemo, da obstajajo dejavniki, ki pomembno vplivajo na našo samopodobo oz. samozavest. Eden od teh dejavnikov je družba, ki dandanes pomembno prispeva k identiteti ženske.
Današanja družba s socialnimi omrežji na čelu pri ženskah potencira primerjanje z drugimi ženskami, kakor tudi bodisi občutek tekmovalnosti bodisi občutek manj vrednosti.
Ženske so kar precej izpostavljene družbenim pričakovanjem, ki jih lahko vodijo k primerjanju z drugimi ženskami, doseganju nerealnih standardov lepote in vlog ter občutku manjvrednosti zaradi družbenih stigem in predsodkov.. Zaradi vsega naštetega je dandanes težko živeti eno vsestransko, zadovoljno in neobremenjeno žensko.
Družba pomembno prispeva k identiteti ženske
V vsej tej prenasičenosti s podobami iz socialnih omrežij in neprijetnimi občutki, ki nam jih te podobe s fotografij vzbujajo, lahko hitro izgubimo same sebe. Si pozabimo zastavljati ključna vprašanja:
– Kako sem pravzaprav?
– Kako se počutim?
– Ali uspem izraziti naglas svojo stisko ali jo skrivam?
– Ali mi je v tem trenutku dano ”živeti sebe”, ali obstaja nekaj, kar me duši, stiska, obremenjuje in odmika od sebe?
Kje sem jaz, ko se odmaknem od teh popolnih podob na socialnih omrežjih?
Individualizem ali generičnost?
V današnjem svetu bi se naj pri ženskah spodbujal individualizem. Ta poudarja edinstvenost vsake posameznice, njenih potencialov, interesov in želja. Ženske se spodbuja, da se osredotočijo na svoje cilje in da se osvobodijo družbenih pričakovanj in stereotipov, ki jih lahko omejujejo. Obstaja veliko pozitivnih iniciativ, ki spodbujajo samozavedanje in samozavest, kampanje za ozaveščanje o pozitivni samopodobi, o ženskem zdravju.
V teoriji se vse sliši lepo. Kaj pa praksa?
V teoriji se vse sliši lepo. Pa vendar: v praksi stvari izgledajo malo drugače. V praksi je težko živeti svojo individualnost – torej, prvinskost, svojo edinstvenost in svojo ženskost, saj je ta lahko potolčena z generičnimi normami, v katerih bi se naj našla vsaka izmed nas. Tista, ki od teh standardov izstopa, se nehote že lahko počuti slabše.
Družba nam prefinjeno in subtilno servira, katerim idealom bi naj ženske sledile. Družba nam konstantno pritiska na gumbe, ki nam prebujajo neke potrebe in hrepenenja.
Na primer tako, da nam na Instagram feedu servira podobe idealnega življenja – vzbudi se občutek, da je vsako življenje, ki odstopa od tega, manj vredno in ”brezvezno”. // Drug primer apela: ”Bodi svobodna, uporabljaj hormonsko kontracepcijo, eksperimentiraj in se išči … in tako preživi naslednjih 10 let.”. Takšen apel vzbudi potrebo po svobodi in ”kupovanju časa”, zanemarja pa druge aspekte: prelaganje odgovornosti za lastno zdravje stran od sebe, zatre čut po poglobitvi v to, kaj za žensko pomeni jemanje hormonske kontracepcije … Odstopanje ženske od tega, da bi jemala hormonsko kontracepcijo, se v družbi lahko zazdi nelogično in nepotrebno. Zakaj bi se o tem sploh morali spraševati? Zakaj kar ne sprejmeš tega? Uporaba tega je logična, pa še brezplačna. //
Najnovejše iniciative tipa: ”Če si nesrečna v telesu ženske, ti lahko takoj priskrbimo hormonsko terapijo in operacijo menjave spola, da se rešiš te svoje nesreče in trpljenja.” // ”Če si noseča in še nisi pripravljena na to; ne razmišljaj predolgo, tukaj je splav, ki ti takoj nazaj omogoči svobodo in odvzame skrbi!” ženske odmikajo od samo-izpraševanja, poglabljanja v te bolečine ter iskanja rešitev, ki so najboljši za njih (in ne za vse ostale), pri čemer takoj ponujajo (od)rešitev – in to brez premisleka. Zgoraj naštete ”rešitve” se ponudijo takoj, ob tem pa se pogosto ne ponudi nobena strokovna pomoč (psihološka, terapevtska), ki bi prispevala k zmanjšanju travm in psiholoških posledic.
Stran od sodb, polarizacije in posploševanja
Na tej točki se je dobro strogo distancirati od kakršnih koli sodb, zavzemanja strani in ustvarjanja polov za/proti.
Prehitrega posploševanja, predvsem pa dajanja vrednostnih sodb, kaj je ”v redu”, kaj pa ”slabo”, se je potrebno vzdržati. Namreč, en odgovor na situacijo ene ženske ni nujno odgovor oz. rešitev za drugo žensko. Prav zato je potrebno vselej pristopati individualno in personalizirano! Dati možnost, da se neka tema izrazi, prečuti, premisli … kakšne bodo posledice v enem in drugem primeru … in se šele nato odločimo, kaj rezonira z nami; s čim se pa me lahko poistovetimo.
V zaključku bi želela izpostaviti samo, da nam je v svetu, kjer nam je ponujeno ”toliko možnosti”, žal v enaki meri kraten še proces, v katerem lahko dejansko preverimo, ali je naša odločitev oz. naša izbira zares prava za nas. Proces, v katerem lahko predelamo, kakšne posledice bo imela določena odločitev za nas in kaj to za nas dejansko pomeni.
