Kako postaviti meje in reči "NE"?
Ali smo sebični in egoistični, če se odločimo kdaj drugim postaviti meje in reči “NE”? Ali “zdrav egoizem” obstaja? Ali je egoizem sploh lahko “zdrav”?
Prav na začetku je treba razčistiti, da postavljanje meja drugim, kadar ščitimo svoje, ne pomeni egoizem. Pomeni skrb za svoje dobro počutje, za prioritete in nasploh to, da čustveno poskrbimo zase – da smo čustveno v redu. Samo, ko smo mi čustveno v redu, pomirjeni in zadovoljni s seboj, bomo lahko v redu tudi do drugih, do svoje okolice.
Starejše generacije, ki so bile vzgajane v podredljivem in kaznovalnem tonu, bi morda temu znale oporekati, saj so bile vzgajane v duhu, da je bolj prav pred svoje potrebe postavljati potrebe drugih.
Zakaj je tako težko reči "NE"?
Zakaj je tako težko reči “NE” v službi in si spet nesem delo ta vikend domov?
Zakaj tako težko rečem “NE” prijateljici, ki me nenehno prosi za varstvo otroka?
Počutim se krivo reči “NE” svoji osamljeni mami, ki pričakuje, da bomo z družino vsak konec tedna preživljali pri njej.
Zdrava skrb zase je moja pravica in dolžnost hkrati
Zdrava skrb zase nam omogoča ohranjati osebno integriteto (da znamo opredeliti kdo smo in kaj želimo). Naša pravica je, da, četudi prijazno, odločno izrazim svoj “NE”, ko je to potrebni. S tem izrazim svojo mejo, preko katere drugemu ne dovolim. Ta meja ni zid, s katerim se ogradim in drugemu ne pustim do besede oz. ne želim slišati njegovega mnenja. Namreč, jaz imam svoje želje in potrebe in tudi moj sogovornik jih ima. Ni potrebno, da se vselej strinjava, vendar naj bo najina komunikacija zmeraj na spoštljivem nivoju – to je pravzaprav temelj vsakega zdravega odnosa.
"Kje sem jaz z mejami?"
Pri postavljanju meja je torej pomemben kriterij vzajemnost. Ali tudi jaz spoštujem meje drugih? Ali se sploh zavzamem, kje so meje drugih? So meje v odnosu s to osebo porušene? Si lahko en več dovoli kot drugi? Kako je prišlo do tega – sem jaz to dovolil/a?
Boleče je slišati, da smo pogosto mi sami tisti, ki dovolimo drugim, da prestopijo naše meje. Če se nam to dogaja pogosto, pomeni, da imamo senzor za zaznavanje “postavljanje meja” oslabljen, saj smo se v preteklosti oblikovali v (preveč) prilagodljivo osebnost. A hkrati imamo le mi sami moč spremeniti svoje meje, noben ne more tega storiti namesto nas.
Kako si pomagati?
Najprej analizirajte, kakšno ceno plačujete za pogosto popuščanje? Koliko energije vam to jemlje in prinaša nepotrebnega nezadovoljstva? Tako morda uspete prvič doslej postaviti sebe na prvo mesto, kar nikakor ni egoistično, saj upoštevanje sebe pomeni zdravo vez s samim seboj.
Znebite se občutka krivde, kaj boste s svojo odklonitvijo povzročili oz. kakšne bodo posledice. Primarna potreba vsakega človeka je biti sprejet, biti ljubljen, biti odobravan, biti všečen. Včasih se bojimo spremeniti, da ne izgubimo pripadnosti oz. odobravanja okolice. Res je, okolica se bo pri vaši spremembi uprla, saj je ne bo razumela, ji bo nenavadna. Pomagajte si tako, da ostanete vztrajni in dosledni, pa čeprav boste imeli željo, da bi morda še zadnjič naredili izjemo. Ljudje okrog vas se bodo morda obnašali, kot da jim kaj neupravičeno jemljete stran.
"Ne bodo me več odobravali."
Včasih se zgodi tudi, da se nam zmanjša krog prijateljev ali pa se zmanjša intenzivnost interakcije s tistimi, s katerimi smo se pogosto družili. Drugi nam lahko dajejo tudi občutek, da smo se nenadoma spremenili in postali »egoisti«. Ob tem se lahko prebudi občutek, da nas ne odobravajo, poglobi se osamljenost, saj se vprašamo, ali ni vseeno bolje plačati to ceno in biti blizu drugim. Pri tem pomaga, da se vprašam: “Zakaj me ljudje pravzaprav cenijo kot osebo?” Najverjetneje ne zato, ker ste jim vedno znova na voljo. Prav nasprotno, takšna oseba se lahko zdi na prvi pogled lahko podredljiva brez »lastne hrbtenice« in labilna. Nasprotno pa oseba, ki se zna postaviti zase in začrta svoje meje, v družbi velja za močnejšo in stabilnejšo.
Zato se pogosteje vprašajte: Zakaj mislim, da me drugi, če jim bom pogosteje rekel “NE”, ne bodo več cenili? Se premalo cenim? Bi moral bolj poskrbeti zase?
O tem, kako z asertivno komunikacijo reči ne, si lahko preberete tukaj.