asertivna kopunikacija

Asertivna komunikacija: reči "NE" na primeren način in se postaviti zase

26.10.2018

Vsak je sam odgovoren za svoje počutje. To dejstvo nam je težko sprejeti, saj to pomeni, da moramo stvari vzeti v svoje roke in se aktivno lotiti učenja asertivne komunikacije. Če je nekdo ves čas bil vajen od vas jemati in ne enako dajati v zameno, bo šokiran, ko mu ne boste več enako na razpolago. Bodite pripravljeni, da lahko sledi čustveno izsiljevanje ali pa “kazni“, ki si jih ne zaslužite. Za pričakovati je, da se bo na drugi strani sprožil upor, ko se boste enkrat odzvali drugače, kot se od vas (po njihovo) pričakuje. Vzpostavljanje asertivne komunikacije je lahko boleče. A tukaj se je dobro zavedati, da s tem, ko na prijazen način nekoga odklonite, ne odgovarjate za njegovo razpoloženje oz. njegov čustveni vihar. Vi ne morete odgovarjati za čustva, ki se sprožijo v tej osebi. Pri različnih ljudeh se namreč v različnih situacijah sprožajo različne reakcije. Ko rečete “NE&#39”, se postavite zase, hkrati pa odreagirate asertivno, saj ste ob tem (čeprav odločni), tudi spoštljivi. Vaš “NE” v nekomu lahko vzbudi ogorčenje, pri nekom drugem pa nič posebnega. Prav zato, ker smo si različni in v različnih kontekstih različno odreagiramo, je vsak “kriv” oz. odgovoren za svoje počutje. Vi nimate te moči, da nekomu zagrenite dan ali uničite življenje, četudi vam je to že bilo kdaj očitano.

Neprimerni "NE" v komunikaciji ima lahko neprijetne posledice.

Potrebno je tudi poudariti, da vsak odgovarja za svoje počutje zgolj pod pogojem, da smo ga odklonili na spoštljiv način. Svoj “NE” lahko v komunikaciji sporočim na dva načina: 1) se impulzivno odzovem, zgražam, pritožujem in naredim dramo, pred čimer je priporočljivo najprej premisliti o morebitnih posledicah (v odnosih, v katerih smo odvisni – npr. pri delodajalcu). Lahko pa: 2) se umirim in na prijazen, a suveren način povem, da to presega moje meje ter navedem razlog, zakaj je temu tako. Ta način postavljanja meja je v nasprotju s prvim bolj mehak in fleksibilen. Omogoča sogovorniku, da vam lažje pride nasproti, saj pravzaprav ne degradirate njega, temveč njegova dejanja oz. besede. Hkrati pa pozivate k dialogu in k rešitvi, saj lahko zaključite s stavkom: “Kako se bomo torej dogovorili, da bomo vsi zadovoljni?”. Temu načinu rečemo asertivna komunikacija.

Začnite z majhnimi koraki.

Svojo misijo asertivne komunikacije začnite z majhnimi koraki in sčasoma boste pridobili na samozavesti ter se opogumili za večje podvige. Primer: namesto, da imate v varstvu prijateljičinega otroka 1x na teden (kar vas, recimo, obremenjuje), zmanjšajte varstvo na 1x na dva tedna. // Situacijo, v kateri vas bo šef zasipal z dodatnim delom, lahko predvidite vnaprej, zato lahko že vnaprej jasno, a spoštljivo poveste, da že imate načrte za ta vikend. // Mama, ki si bo tokrat vzela čas zase in v gospodinjska opravila vključila partnerja, da jo »nadomesti«, bo spočita in bolj sproščena partnerka in mama, kar bo v korist vseh. Bodite potrpežljivi in zavedajte se, da je potreben določen čas in predvsem vaja, dokler uveljavite svoj “NE”. Odločnost v komunikaciji se bo izplačala, kar se pokaže čez čas. Morda se vam v tem hipu zdi ključni cilj, da pridobite večjo veljavo ob neki osebi. A po trnovi poti se bo pokazalo, da je največja nagrada pravzaprav ljubezen do samega sebe ter notranji mir, ki ga ob tem, da smo asertivni, občutimo.

Asertivna komunikacija

Asertivna komunikacija je tista, pri kateri zastopamo svoje interese, a hkrati kažemo tudi spoštovanje do drugih. Tukaj je nekaj enostavnih namigov, kako vzpostaviti enakopravno izhodišče:


1. Povejte jasno in neposredno, kaj želite in česa nočete.

2. Kritiko podajte na vedenje oz. delovanje osebe, ne pa na njene lastnosti. (Npr. “Ni mi bilo všeč, ko si storil to, saj ….” namesto: “Na živce mi gre, da si takšen in takšen.”).

3. Uporabljajte “jaz stavke”, pri katerih izražate svoje počutje. (Npr. “Zmeraj, ko to zahtevaš od mene, se počutim žalostno/krivo/jezno/… in brez veljave, saj …”.). Izrazite tudi, kaj bi namesto tega zdaj bolj potrebovali.
4. Izraziti obžalovanje ni sramotno, morda bo vaš sogovornik ob tem reagiral empatično in ga boste s tem omehčali. (Npr. “Žal mi je; saj veš, da se velikokrat potrudim, toda tokrat ne bo šlo, saj imam tudi sam/a druge načrte.”).
5. Tudi vi reagirajte empatično, s čimer prihajate sogovorniku nasproti. (Npr. “Razumem, da si v stiski, toda to zadevo bo potrebno drugače regulirati, saj se očitno že prevečkrat ponavlja.”).


Če boste osvojili teh pet korakov, se bo vaša asertivna komunikacija izboljšala. Hkrati pa vam ne bo nihče mogel očitati, da ste meje postavljali neprijazno ali nespoštljivo. Ko boste to veščino in jo vsakodnevno uporabljali v različnih socialnih kontekstih, vam bo popolnoma zlezla pod kožo in sčasoma postala samoumevna.

Shopping Cart