3 znaki, da sta zrela za vlogo starša
Ko razmišljate o družini, se osredotočite na čustveno gnezdo, ki ga ustvarjate skupaj s partnerjem že pred prihodom otroka. Morda vam bo v pomoč tudi to branje.
Čustvena povezanost in zaupanje
Ko sta na točki, da si želita ustvariti družino, je pomembno, da imata vzpostavljeno dovolj globoko medsebojno čustveno intimo. To pomeni, da sta lahko medsebojno 100% odkrita in transparentna, da je v tem odnosu dovoljeno pokažati svoje šibkosti in ranljivosti, svoje strahove ter dvome, ki se porajajo.
Ali lahko odkrito komunicirata tudi v težkih trenutkih? Torej, ne samo v veselih trenutkih, temveč tudi takrat, ko vaju stiska v želodcu, občutita cmok v grlu ali se bojita, kako bo drug odreagiral na razmišljanje drugega?
Čustvena povezanost in zaupanje sta temelj vsakega zrelega odnosa in sta predpogoj za obstoj partnerskega odnosa. Kadar brezpogojnega zaupanja in predanosti ni, bo zelo težko zdržati v starševskem odnosu.
Ob načrtovanju starševstva morata vsak pri sebi zelo dobro vedeti, zakaj sta skupaj. Zakaj prav on? Zakaj prav ona? Zakaj prav vidva pišeta unikatno zgodbo in si želita skupaj ustvariti družino?
Če imata že zdaj občutek globoke čustvene povezanosti, vama bo prav ta pomagala, da hitreje pridobita nazaj medsebojni stik, ko se vama bo zazdelo, da sta se kot par v luči starševske vloge ”izgubila” oz. oddaljila.
Skupna vizija za prihodnost
Ali sta oba pripravljena postati starša? So to zares sanje vsakogar od vaju? Ali v zvezi s tem vprašanjem nihče od vaju ne popušča ali se prilagaja oz. sklepa kompromis iz kakršnegakoli strahu (npr. strah pred izugbo partnerja, strah pred razočaranjem ipd.)?
Jasna skupna vizija za prihodnost je namreč zelo pomembna že na tej točki. Že zdaj preverita, ali imata skupne cilje in interese ter se ne zanašajta na pričakovanja, da se bo to pokazalo samo od sebe, v prihodnosti. Prav tako ne prelagajta te odgovornosti na še nerojenega otroka: da bi on moral osmisliti vajin odnos. Namreč, vajin odnos sta formirala že prej in neodvisno od njega.
Pomislita: ”Kaj naju povezuje kot par; kaj daje najinemu odnosu višji smisel? ”.
Klinična praksa kaže, da je parom, ki svoj ”kaj” zelo dobro poznajo in ga lahko dobro utemeljijo, lažje prebroditi težave, ko se le-te pojavijo v novi starševski vlogi.
Ključno je torej, da sta iskrena in da preverita kompatibilnost medsebojnih pričakovanj glede prihodnosti.
Realna, a neobremenjena s popolnostjo
Ne obremenjujta se s standardom popolnosti oz.kaj vse bi že morala imeti, preden iz dvojine prerasteta v množino. Ti ideali, norme oz. vzorci so nam pogosto ”privzgojeni/priučeni”, oz. jih ”poberemo” medtem, ko se primerjamo z drugimi in se kritiziramo, ”kje bi že morali biti”. Mogoče trenutno nimata optimalnih okoliščin, pa nič zato! Dovolita si čas – da se bodo le-te razvile tekom časa. To je lahko izjemna priložnost za poglobitev in rast vajinega partnerskega odnosa.
Seveda je pomembno, da imata zagotovoljene osnove (kot so streha nad glavo, finance in primerno okolje za otroka). Ni pa vama potrebno imeti vsega takoj in naenkrat, saj se cilje se da doseči postopoma. Bolj pomembno kot to, da že imata vse (popolne) pogoje, je to, da so vajine želje in vizije za prihodnost usklajene. Da stremita k istim ciljem.
Predvsem pa ne pozabita: v slogi je moč. V dvoje je lažje hoditi po poti uresničitve, četudi po trnovi poti. Takrat se razpolovi teža problemov, veselja in radosti pa se pomnožijo!
Ni univerzalnega ali enoznačnega odgovora, kdaj je pravi čas za otroka. Vendar pa, če izpolnjujeta te 3 kriterije, so to znaki, da sta na dobri poti. Poslušajte svoje srce, zaupajte si in si dovolite rasti skupaj s partnerjem.
