Sodelovanje očeta pri vzgoji otroka koristi vsem v družini
Raziskave kažejo, klinična praksa pa potrjuje, da prisotnost in sodelovanje očeta pri dnevnih opravilih in vzgoji izjemno koristi vsem v družini, najbolj pa spodbuja psihični razvoj otroka.
Ste vedeli da se, kadar je pri porodu prisoten oče, uporabi manj analgetikov? Pa tudi, da oče, ki pogosto pestuje dojenčka in se zna odzvati na njegov jok, vpliva tudi na (boljše) razpoloženje mame?
Sodelovanje obeh pri vzgoji je koristno ne le zato, ker razbremeni mamico, temveč tudi deluje zelo povezovalno za celotno družino.
Bodita složna in se podpirajta
Preden sta postala starša, sta bila in sta še zmeraj v prvi vrsti partnerja. Za par, ki je bil že prej bolj fleksibilen in prilagodljiv, v smislu, da se vloge in opravila niso delila na “moška in ženska”, bo tudi prehod v starševsko vlogo lažji. Par, ki je bil tega manj vešč, se tega zavestno lahko nauči sedaj, zato nič ni zamujeno! Pomembno je, da se podpirata in da se zavedata, da sta za zdrav razvoj otroka enako pomembna oba. Sploh pa prisotnost obeh.
Oče je zelo pomemben
V prvih mesecih življenja je resda mama tista, ki je že fizično in čustveno najbližje otroku, zato mu je s tega vidika “ena, edina, prva”. A tudi oče je zelo pomemben, saj je on je tisti, ki lahko posredno, ”iz ozadja” vpliva na dobro počutje obeh – mame in dojenčka. Poleg tega je zmotno mišljenje, da dojenček oz. malček potrebuje zgolj mamo. Ne gre za to, da oče poskuša nadomestiti mamo, saj je ta ena sama. Razlika je v tem, da je oče prisoten na drugačen način kot mama. Ste se kdaj zavzeli, da se razburjen malček ob očetu pomiri na drugačen način kot ob mami?
V čem se razlikujeta način mame in očeta?
Medtem ko mama večino časa z otrokom preživi med hranjenjem, nego in previjanjem, je oče tisti, ki večino časa z otrokom preživi v igri. Otroci znajo razlikovati med igro z očetom in igro z mamo. Z očetom je igra veliko bolj zabavna, nepredvidljiva in spontana, medtem ko je z mamo bolj načrtovana in previdna, bolj polna nežnosti. Mame so že po naravi bolj prestrašene in zaščitniške. Zato ni čudno da strokovnjaki večkrat svetujejo, naj prvi mesec v vrtec/v šolo pelje otroka oče, ki je ob tem večinoma bolj sproščen in brezskrben.
Otrok je pogosto v stiski zaradi mamine stiske
Oče da poljubček in hitro odide, medtem ko so mamice včasih preveč čustveno vpletene in težje odidejo. Ta njena intenzivna čustva se potem prenesejo tudi na otroka, ki lahko občuti (njeno) stisko. Ko vidi, da mami joče in težko zapre vrtčevska vrata, otrok lahko pomisli: “Le kam me mami daje, da je tako žalostna?” Ker sta tako zelo povezana, postane tudi on sam vznemirjen. Mama pa si interpretira njegovo stisko prav obratno: da joče, ker se boji vrtca in novih ljudi.
Od 3. leta naprej pomemben oče
Najbolj pomemben postane oče za otroka od 3. leta naprej, ko mu predstavlja zunanji svet in ga uči družabnosti. Takrat pride v ospredje njegova “mentorska vloga”, pogosto se stke povezava in neki interesi, ki so samo “njuni” skupni projekti, učenje in zabava. Oče, ki je prisoten v času odraščanja, vpliva tudi na boljši kognitivni in čustveni razvoj otroka.
Pogosto vključujta drug drugega
Pomembno je, da si starša delita zadolžitve, da ne pade vse breme na enega (po navadi mamo), ki občutno hitreje kot oče občuti stres, paniko in izgorelost. Delitev opravil naj ne velja samo za prvih par mesecev ali prvi dve leti otrokovega življenja. Za utrjevanje sodelovanja je potrebna konstanta – da se to ponavlja redno in na dolgoročni ravni. Pogosto vključujta drug drugega. To pomeni s strani očeta konstantno in zavestno odmerjanje časa za otroka in partnerko. Po drugi strani pa je za mame prav tako pomembno, da znajo “spustiti” otroka in nešteto opravil ter nalog. Velikokrat mame imajo občutek, da nihče ne zna bolje poskrbeti za otroka ali za določena gospodinjska opravila kot pa one same. Zato zavedno ali nezavedno odganjajo partnerja proč ali ga ne pustijo dovolj blizu. Na tej točki je potrebno zadihati in si dovoliti biti ranljive. Kdaj pokazati svojo šibkejšo plat– včasih pač ne zmoremo vsega same in s tem ni nič narobe, prav nasprotno. Ženska naj zaupa partnerju v enaki meri, kot takrat, ko mu je namenila privilegij, da je njen izbranec.
Komunikacija je pomembna
Ko želita drug drugemu povedati, da se z vzgojno metodo drugega ne strinjata, tega ne počnita pred otrokom, temveč si to povejta na samem. Otrok namreč takoj začuti, kateri starš ima večjo veljavo in kdo od staršev je pogosteje degradiran. Ko bo sam razvil “ekonomsko razmišljanje”, bo zmeraj vedel, kdo je ”bolj prijazen starš” in h komu se mora obrniti, ko bo želel kaj dobiti. Spodbujanje tega je seveda nesmiselno, saj si v družini ne želite koalicij med staršema, temveč enotnost.
Spoštljiva drža med vama mu bo najboljša popotnica
In še nekaj najpomembnejšega za konec: spoštljiv odnos med mamo in očetom ter njuno sodelovanje je najboljši zgled partnerskega odnosa za otroka. Kot bi mignil, bo otrok zrasel in začel sam vstopati v partnerske odnose. Takrat bo njegova prva definicija partnerske zveze to, kar je doživel in ponotranjil doma.
Namig: Oče naj zato, ko pride domov, zato najprej poljubi mamo in šele nato otroka.