Ko razumem delovanje otroških možganov, razumem svojega otroka
Poznavanje delovanja otroških možganov lahko staršem omogoči razumeti, zakaj se njihov otrok odziva tako, kot se.
Odnos med staršem in otrokom vpliva na možgane
Možgane pomembno oblikujejo izkušnje, ki jih otrok doživi ob starših, zato je odnos starš-otrok zelo pomemben.. Če so te izkušnje prijetne in stimulativne, se bodo tudi možgani razvijali bolj optimalno.
Da bi razumeli delovanje otroških možganov, moramo za začetek vedeti, da se funkcionalno odzivamo takrat, ko so le-ti integrirani, t. j., ko delujeta usklajeno leva in desna možganska polobla. Leva je zadolžena za logično razmišljanje in sklepanje, desna pa je čustvena, kreativna, hrani spomine in podobe ter skrbi za širšo sliko, ko
doživimo neko izkušnjo.
Otroški možgani zaradi fizične nezrelosti v zgodnjih letih ne zmorejo sami opraviti tega procesa integracije, da bi se torej odzvali usklajeno. Ne znajo si še sami povsem interpretirati, kaj je v tistem trenutku sprejemljivo, ali kaj se od njih pričakuje. Pri tem jim lahko pomaga odrasli.
Otrokov čustveni vihar
Ko otrok odreagira čustveno, se v poplavi joka ne zmore mirno in ustrezno odzvati na nastalo situacijo, doživlja pravo dramo in čustveni vihar. To je posledica delovanja pretežno desne (čustvene) možganske poloble, zato potrebuje nekoga, da to uravnoteži in mu pomaga “vključiti” še levo poloblo. Da otroci posvojijo ta proces samo-pomirjanja, traja, saj se možgani razvijajo dolgo – vse do 24. leta starosti. Kako dolgo se to dogaja, si sploh ne znamo predstavljati, saj je to že čas mladostništva!
Vpliv staršev v tem procesu
Možgane torej optimalno oblikujejo prijetne izkušnje – vse od ustrezne prehrane, dovolj spanja, poslušanja glasbe do toplih spodbud in čustev, ki jih doživljamo ob ljudeh okoli nas.
Geni in otrokov značaj so nekaj, na kar starši nimajo vpliva, na drugi strani pa na ustvarjanje pozitivnih izkušenj imajo. Starši, ki se z otrokom pogovarjajo o njegovih izkušnjah, kaj vse se mu je zgodilo in kako so se ob tem počutili, otroka učijo, da je vse, kar se mu zgodi, obvladljivo. S tem ga učijo, da so vsa čustva, ki jih otrok doživlja, sprejemljiva in v redu, s čimer se krepi čustvena inteligenca otroka.
Možgani so plastični – se spreminjajo in dograjujejo
Naši možgani so (nevro)plastični, zato jih je mogoče skozi življenje preoblikovati, nadgrajevati in tkati nove nevronske povezave. To pomeni, da se njihov razvoj ne dovrši do tretjega leta starosti, kot so mislili včasih, temveč se možgani lahko na novo učijo, razvijajo in spreminjajo vse življenje. S tem spreminjajo tudi svojo fizično strukturo. Gre za revolucionarno odkritje znanosti v zadnjem desetletju, kar je tudi odlična novica za starše, saj to pomeni, da nič ni zamujeno in da lahko kadarkoli začnejo s “popravljanjem” preteklih vzgojnih napak.
"Moj otrok je neposlušen!"
Starši se velikokrat počutijo nemočne, ko se otroci ne odzivajo na način, kot bi si oni želeli oni. Počutijo se tudi jezne, ker mislijo, da jih njihovi otroci ne želijo poslušati oz. razumeti, ali pa da se pogosto naredijo neumne, da izsiljujejo. Dajmo se večkrat vprašati, ali otrok nečesa noče, ali dejansko še tega ne zmore? Velikokrat otrok ni
neposlušen, samo nima še kapacitet, da bi se vedel drugače. Od otrok pogosto veliko pričakujemo, včasih tudi preveč. Vpliv imamo tudi nad tem, kako se bomo odzivali mi sami. Če se mi kot odrasli zavestno odzivamo bolj umirjeno in sprejemajoče, tega z lastnim odzivanjem in zgledom učimo tudi otroka.
Nekaj praktičnih usmeritev, kako se znajti v vsakodnevnih vzgojnih izzivih, navajam tukaj.