Psihiater, psiholog, psihoterapevt – kdo je kdo in h komu naj se obrnem?
Psihoterapija zaenkrat še zakonsko neurejena
V Sloveniji psihoterapija še ni zakonsko urejena, kar pomeni, da nimamo zakona, ki opredeljuje poklic “psihoterapevt” ter izvajanje psihoterapevtskih storitev. Kolegij treh fakultet – Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice (FUDŠ) in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (TeoF) – se za to bori že vrsto let. Te ustanove izvajajo akreditirane študijske programe iz psihoterapije in svetovanja in si prizadevajo za normativno ureditev.
Psihoterapija kot pomoč v stiski
Ta članek ni namenjen razpravljanju, zakaj do sprejetja zakona v naši državi še ni prišlo in kdo je za to odgovoren. Ključno je, da zastrašujoče statistike (koliko je iskalcev pomoči) ni mogoče več spregledati. Število ljudi v stiski vse bolj narašča, sploh od leta 2020 naprej. Ker je psihoterapija (zaenkrat) samoplačniška, se zanjo odloča manj ljudi, saj jih veliko vztraja v dolgih čakalnih vrstah za obisk psihologa ali psihiatra v javnem zdravstvu. Po nekaterih podatkih v Sloveniji anksiolitike in antidepresive uporablja kar 100 000 ljudi**. Temu bi se lahko v veliki meri izognili s povezavo dveh strok – psihiatrije in psihoterapije, torej s kombinacijo medikamentov (zdravil) in pogovora. Primer: Stiska, ki izvira iz depresije zaradi izgube službe ali prekinitve partnerskega odnosa, se bi moral sprva regulirati preko drugih načinov – s svetovanjem in psihoterapijo. Šele, če to ne bi zaleglo, bi nastopilo zdravljenje na naslednji stopnji – s psihofarmaki, kar je tudi sicer ustaljena praksa v drugih državah EU in tudi drugje po svetu.
V ta namen bom na kratko orisala razlike med strokovnjaki, njihovimi nazivi in storitvami, ki jih ponujajo.
PSIHOLOG
Je strokovnjak, ki je končal študij psihologije na Filozofski fakulteti. Psiholog lahko dodatno opravi podiplomski študij na kateri od psihoterapevtskih smeri in se izobrazi še za psihoterapevta. Področje dela je zelo široko: od šolstva, zdravstva, delovnih kadrov, športa, vojske, do zaporov in tudi domov za ostarele. Psiholog diagnosticira s pomočjo psiholoških orodij (testov in vprašalnikov) in svetuje. Ni pristojen za predpisovanje zdravil ali za samostojno izvajanje psihoterapije, v kolikor ni dokončal dodatnega študija iz psihoterapije.
PSIHIATER
Je strokovnjak, ki je dokončal medicinsko fakulteto, po tem pa še specializiral psihiatrijo, dodatno pa se lahko izobrazi za psihoterapevta. Psihiater zdravi duševne motnje in duševne bolezni s predpisovanjem zdravil, ko in kadar je to potrebno, pa tudi svetuje. Ne more samostojno izvajati psihološkega testiranja ali samostojno izvajati psihoterapije, če za to ni strokovno podkovan. Zaposlen je v kliničnih centrih, splošnih ali psihiatričnih bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali deluje v zasebnih ordinacijah. Dostopen je preko napotnice ali samoplačniško.
PSIHOTERAPEVT
Je strokovnjak, ki je dokončal študij humanistične smeri, čemur je sledil dodatni študij psihoterapije. Deluje v zdravstvenih zavodih ali samostojni praksi. Psihoterapevt NE opravlja psihološke diagnostike in NE predpisuje zdravil. Psihoterapevta obiščemo, če se želimo soočiti s svojimi strahovi, potlačenimi čustvi, spremeniti vedenjske ali miselne vzorce, zdraviti čustvene ali psihosomatske težave, izboljšati samopodobo/samozavest, osebnostno zrasti, prebroditi težko življenjsko situacijo ali izboljšati kakovost svojih odnosov … Psihoterapija je v Sloveniji zaenkrat večinoma samoplačniška.
Psihoterapija - miti
Mit št. 1: “Ne potrebujem psihoterapevta, ker nisem bolan.” – Ni potrebno, da ste duševno bolni, da obiščete psihoterapevta. Dovolj je, da je nastopila (začasna/prehodnega značaja/trajna) stiska, ki se vam zdi neobvladljiva ali prevelika, da bi se z njo trenutno spopadali sami.
Mit št. 2: “Jaz ne potrebujem psihoterapevta, najbolje si znam pomagati sam.” – Psihoterapevt je oseba, ki poda svojo perspektivo na določeno življenjsko situacijo, pomaga klientu iz stiske in ga osvobaja nefunkcionalnih čutenj, zaradi katerih se vrti v začaranem krogu. Obisk koristi že z vidika, da se osvetli kakšna slepa pega, ki je sami ne opazimo. Po drugi strani je psihoterapevt objektivna oseba, ki ni čustveno vključena v klientovo življenje, zato poda povsem novo, objektivno perspektivo na življenje kot pa jo imamo mi sami.
Mit št. 3: “Vsi me bodo imeli za norega, če grem na psihoterapijo.” Obisk psihoterapevta v današnjem času k sreči več ni stigma. Še več, kdor je pripravljen delati na sebi, se odločiti za spremembo in garati, bo tudi nagrajen – s tem, da bo zaživel svobodneje. Psihoterapija je zato ena najboljših investicij vase za bolj kvalitetno življenje. Prav tako vzpostavitev varnega odnosa s sogovornikom veliko pomeni – pomeni varno zavetje, kamor se lahko vedno vrnemo, ko bomo to potrebovali. Tam bomo vselej slišani in razumljeni.
* Združenje psihoterapevtov Slovenije (ZPS), Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), Društvo psihologov Slovenije.
