Znebite se negativnih misli, ki vplivajo na vas
Se velikokrat znajdete v poplavi negativnih misli, ki jih stežka ustavite? Kmalu postanete slabe volje ali se lovite v začaranem krogu strahu, ne da bi zares vedeli, zakaj.
V redu je biti "ne-v-redu"
V naši naravi je, da menjavamo razpoloženje glede na to, kako doživljamo svoj notranji svet, kakor tudi zunanji svet (okoliščine, na katere nimamo vpliva). Vsa čustva so sprejemljiva in so za to, da se jih “živi”. Super je, ko smo dobro, hkrati pa je tudi v redu biti “ne-v-redu”. Naravno je, da smo obdani s kontrasti oz. z nasprotji. Narava je polna nasprotij (letni časi/noč-dan/hladno-toplo) in takšen je tudi naš čustveni svet. Nič hudega, če smo kdaj razdražljivi in nerazpoloženi. Vendar pa je pri tem ključno, kakšen odziv bomo mi dali na to, kar se nam dogaja. Namreč, na to, kako bomo izboljšali svoje počutje, imamo vpliv le mi sami. Nihče drug nima te moči, da spremeni našo stopnjo zadovoljstva (četudi to odgovornost kdaj prelagamo na druge in bi si želeli, da nas rešujejo).
Utišajte svojega "notranjega kritika"
Iz začaranega kroga negativnih misli se je najtežje izviti, takrat ko neprestano slišimo svojega “notranjega kritika”, kako nam govori: “Sam/a si kriva. // Ne trudiš se dovolj. // Ne more ti uspeti.”. Takšne misli nam nalagajo še dodatno breme, saj lahko dobimo občutek, da nismo človek, kakršen smo si želeli postati. Na tej točki se naš um začne počutiti ogroženo. Takrat naš um izbrska za nazaj spomin, kdaj smo se že počutili ogrožene ali kdaj nas je že bilo strah. Takrat nase znova navlečemo nov plašč črnih misli, saj smo paranoični v prepričanju, da se bo zgodba iz preteklosti ponovila.
Naši možgani se, nevrološko gledano, ob negativnih mislih “prestrašijo” in pripravijo na boj ali beg. Ta odziv sproži eden najbolj primitivnih delov možganov – amigdala. Primitivnih pravimo zato, amigdala ni zmožna, da bi razsodila oz. naše misli interpretirala v pravi luči. Namesto tega jih interpretira veliko bolj poenostavljeno, zelo črno-belo, npr.: “Grozen/a sem. Nikoli mi ne bo uspelo.”. Naše telo torej zazna grožnjo, a ne more presoditi, ali je ta grožnja resnična ali navidezna. Zato se pogosto napne, okameni in občuti stres, kar se kaže v obliki različnih telesnih simptomov.
Zdaj ko to vemo, smo lahko pomirjeni, saj vidimo, da negativne misli niso vedno odraz našega počutja in mišljenja. Pogosto jih povzroča naš telesni mehanizem (torej amigdala), ki pa ni vselej najbolj objektiven.
Kako ustaviti črne misli?
Poskusimo lahko s tehniko ustavitve vsiljivih misli. Znan logoterapevt Viktor Frankl je to poimenoval “namerna nepozornost”, filozofija čuječnosti (ang. mindfullness) pa kot dobro tehniko navaja redno prakticiranje meditacije. V obeh primerih gre za to, da se naučimo svoje misli nadzorovati ne direktno, temveč “s strani”: to počnemo tako, da se v sprostitvi sproščamo, se zavedamo sedanjega trenutka in čeprav se zavedamo misli, ki nam pridejo “na plano”, jim ne namenjamo namerne pozornosti.
Kako?
Sprožanja kritičnih misli ne moremo ustaviti, lahko pa spremenimo svoj odziv nanje oz. še bolj to, kar se bo dogajalo potem. Opomnimo se, da so te misli to zgolj spomin, zgolj reakcija našega telesa, ki je zdaj samo reagiralo, ker je prišlo do podobnega sprožilca, t.i. triggerja, kot v preteklosti. Nekaj nam je “stopilo na žulj”, nas razjezilo, prestrašilo … in v nas znova prebudilo tiste stare zastrašujoče občutke. Ne zanikajte misli, ki se vam pojavljajo. Misel naj bo še vedno tam, a do nje zavzemite “odprto držo” in je ne poskušajte sovražno odgnati. Bolj kot boste nanjo “jezni” in se je želeli znebiti, bolj bo prisotna. Do nje se obnašajte, kot da je naravno, da je tam. Tako kot se vam po glavi podijo druge misli, naj bo tudi ta le ena od njih.
Ste opazili, da ko do nje zavzamete stališče kot da je vaš izziv, namesto vaš problem, izpuhti tudi vsa negativna konotacija. Znanstveno je dokazano, da prav ta zamenjava perspektive deluje veliko bolj blagodejno na nas. Zakaj? Takrat se ne počutimo slabo, če nam negativnih misli ne uspe takoj “razrešiti”. Prav tako beseda “izziv” pušča veliko bolj optimističen in odprt zaključek kot pa beseda “problem”, ki je veliko bolj pesimistična. Beseda “izziv” nas povabi, da problem spustimo in ne tuhtamo toliko o njem.
Video o negativnih mislih najdete tudi na YouTube kanalu Brlog nasvetov. K sproščanju negativnih misli pa vas povabi ta vodena meditacija.
