Najin konflikt – kako se "pravilno" prepirati s partnerjem?
Pogosto se, ko nastopi konflikt, tako zelo osredotočamo na težavo, ki jo želimo rešiti, da ne razmišljamo, na kakšen način se bomo odzvali. Pa vendar, ko so enkrat besede izrečene, jih je težko vzeti nazaj.
Obstajajo pravila v komunikaciji, ki lahko paru ob zavestni uporabi pomagajo, da presežeta konflikt na zdrav način in ne na način, da se bosta borila “kdo ima prav”. V tem primeru lahko konflikti postanejo polje za medsebojno merjenje moči.
V konfliktu ohranita spoštovanje
Ne glede na težo konflikta ostanita zmeraj dostojanstvena in spoštljiva drug do drugega. To pomeni, da se ne poslužujeta strategij, kot so žaljivke, čustveno izsiljevanje, laganje, manipulacija, vpitje … Ne samo, da s tem konflikta ne rešimo; pogosto ga še poslabšamo. Pri zvezah, v katerih se izgubi sleherno spoštovanje, se pogosto pokaže, da kasneje potrebujejo več pomoči oz. “reševanja”, da lahko obstanejo. S tem pa ne mislimo, da vsako nestrinjanje pomeni nespoštovanje. Večji potencial za obstanek imajo sicer tiste zveze, kjer se partnerja strinjata o ključnih vrednotah in prioritetah, pri “lažje prebavljivih “zadevah” pa je utopično vselej pričakovati strinjanje na obeh straneh. Kajti, če ima partner drugačno mnenje od vašega, to ne pomeni, da vas ne spoštuje. Zato je dobro, da se že v osnovi ne vežemo na lastna pričakovanja. Na primer na to, da bo naš partner v konfliktu prav zmeraj delil naše mnenje oz. nam prikimaval.
"Time out" med konfliktom
Če niste prepričani, ali ste, ko nastopi konflikt, zmožni spoštljivega odziva, ni nič narobe, če si vzamete premor. Bolje to, kot da v izbruhu jeze ali gneva izrečete tisto, kar bi kasneje obžalovali. Partnerju lahko rečete, da morate zdaj o konfliktu premisliti in se umaknite. Ob tem povejte tudi, koliko časa potrebujete, da boste zmogli dati konstruktiven odziv. Potem se tega dogovora zares držite – ne puščajte partnerja v negotovosti oz. v tišini, še manj pa ga se poslužujte kazni tipa “naj kar čaka, bo že videl”. Prav te strategije v konfliktu lahko zanj pomeni nespoštljiv odnos. Predvsem pa je to znak, da nam lastni ego ne dovoljuje, da bi se posvetili iskanju rešitve, saj se nam v tistem trenutku zdi bolj pomembna partnerjeva vznemirjenost, kot pa iskanje kompromisa. Medtem, ko imate svoj “time out” od konflikta, partnerja ne kaznujte na drugih področjih. Npr.: skregala sta se zaradi konflikta pri vzgoji, a mu ne boste dovolili poljuba, ko se vam bo približal // ga boste kaznovali pri kosilu, pred otroci in boste nalašč pikolovski // bosta odšla spat sprta in brez pozdrava zato, ker sta tekom dneva imela konflikt. “Time out” je čas, ki ga izkoristite zato, da konflikt predelate in da daste nanjo konstruktiven odgovor, ne pa čas, posvečen kaznovanju partnerja (umik, pobeg).
Poslušajta se
“Time out” je orodje, ki ga je možno uporabiti občasno, ne pa zmeraj. Odprte komunikacije namreč ni možno razviti, če se eden v paru nenehno odmika in izmika pogovoru. Zato je izredno pomembno, da partnerju v konfliktu prisluhnete in se nanj odzovete, mu daste repliko. Odložite svoje delo in mu pokažite, da vam je mar: “Poslušam te.” / “Zanima me …” / “Pomembno mi je to, kar praviš.” To so stavki, preko katerih bo prepoznal, da vam je pomemben in da ga ne le poslušate, temveč tudi slišite. Na ta način se konflikt avtomatsko začne zmanjševati, saj vaju bližina začne ponovno združevati v zaveznika in ne sovražnika.
Brez pranja umazanega perila pred otroci ali v javnosti
Konflikt je za okolico zelo neprijeten, saj se prisotni takrat počutijo pod pritiskom, da morajo izbirati stran; iskanje rešilnih bilk v ljudeh okrog vaju ni pošteno do nikogar. Prav tako so otroci razvojno šibkejši in nedorasli konfliktom starejših, zato ne zmorejo nositi takšnega bremena in bi bilo do njih skrajno krivično, če bi ga morali. “Pranje umazanega perila” niso nujno le izbruhi jeze, temveč tudi pasivne strategije bojevanja, ko si partnerja med vrsticami sporočata nesramna, podla sporočila. Otroci so mojstri v branju neverbalne komunikacije in energetsko posrkajo vase čustveno vzdušje okrog sebe, zato odrasli nikar ne bodimo mnenja, da “otroci ne vedo, za kaj gre”.
Dajta si čas za reševanje konflikta
Ni potrebno, da vselej še isti dan prideta konfliktu do dna. Nekateri procesi so miselno in čustveno bolj naporni in zahtevajo več časa. Tudi tukaj bodita spoštljiva in odprta za predloge na obeh straneh. Če si omejita čas za razmislek, to resnično spoštujta in drug nad drugim ne izvajajta pritiskov. Če je potrebno, se raje dogovorita, da bosta vsak zase razmislila do konca tedna in se takrat o konfliktu resnično pogovorita. Če začutita, naj konfliktni situaciji sledi opravičilo, ki pa naj bo podano v kontekstu in pristno; ne pa izrečeno zgolj zato, da bi se konflikt pometel pod preprogo, ker bi bilo morda trenutno lažje, če se z njim ne bi bilo treba ukvarjati.
