Najina telesna intima in spolnost
Intimnost v pogovornem jeziku velikokrat zamenjujemo za spolnost. Širše gledano, intimnost a priori ni le telesna intimnost, saj poznamo tudi druge vrste: čustveno, kognitivno, duhovno … intimnost. V partnerskem odnosu še zdaleč ne zadostuje zgolj telesna intima oz. telesna spolnost.
Poznamo več dimenzij intimnosti
V preteklosti so se zveze sklepale tako, da je telesna intimna oz. spolnost na vrsto prišla kasneje kasneje (po čustveni, kognitivni in duhovni navezavi). Par se je, spoznal in navezal, se poročil in preselil skupaj, spolnost pa je prišla na vrsto zadnja. Včasih so se pari medsebojno spoznavali dlje časa, telesna intima pa je bila (načeloma) rezervirana za čas po uradnem okronanju ljubezni – po poroki. Danes je telesna intima oz. spolnost tista, ki se vzpostavi v partnerskem odnosu veliko bolj zgodaj ali pa celo na samem začetku spoznavanja. Namreč, danes ni spolnost vezana na noben poseben mejnik oz. prelomnico. Kognitivni intimnosti (preverjanje partnerjevega razmišljanja, interesov in pogledov na svet ter medsebojne kompatibilnosti) sledi tkanje čustvene intimnosti. Ta obsega podeljevanje t. i. “ekskluzive” v odnosu, predanosti, doseganje najvišje stopnje zaupanja in ranljivosti. Ti dve dandanes prideta na vrsto, ko si dovolimo, da se v odnosu dovolj sprostimo. Naposled je čas za duhovno intimnost, katere pa vsi pari ne dosežejo. To je stopnja, na kateri si medsebojno delita občutja in misli v zvezi z duhovnostjo, vero, oz. nasploh v zvezi z eksistencialnimi vprašanji, kot je npr. ugotavljanje smisla življenja in iskanje njunega skupnega mesta “pod soncem”.
Kako dojemava najino spolnost?
Najprej je potrebno razčistiti dejstvo, da moški dojemajo spolnost drugače kot ženske. Moški pridejo preko spolnosti oz. telesne intimnosti do stika z žensko in s tem do čustvenega navezovanja. Ženske pa se obratno najprej zbližajo in navežejo čustveno in šele nato razvijejo telesno intimnost oz. spolnost To je fiziološko pogojeno, zaradi česar vsak spol gleda na odnos s svojega zornega kota. Pogosto zaradi tega nerazumevanja funkcioniranja v spolnosti med moškim in žensko nastajajo konflikti. Pa vendar: če to dinamiko in razlago, ki stoji za spolnostjo, razumemo, v odnosu bolje funkcioniramo in kažemo razumevanje.
Ali sprejemava najino različnost v odnosu?
Zanimivo je tudi dejstvo, kako različne poglede imamo na odnos, saj si ženske postavljamo popolnoma drugačna vprašanja kot moški. Ženske se sprašujemo s čustvenega vidika: npr. ‘”Sva med seboj povezana?’”. Moški so bolj “praktični”, njihova vprašanja pa so bolj s fiziološkega vidika. Npr.: “Sem dobrodošel v njenem svetu? Sem dovolj dober?”. Ne moremo sicer z gotovostjo reči, da to razmišljanje 100% in stereotipno drži za vse ženske in vse moške. Vendar pa raziskave in klinična praksa v veliki meri pritrjuje tej razlagi. Dobra vaja za par je, da kdaj medsebojno razišče, kako je pri njima in kako vsak od njiju razume spolnost. Kaj jima to pomeni, kaj jima predstavlja spolnost, kako si lahko prideta naproti?
(Prevelika) pričakovanja v spolnosti
Tudi pričakovanja v spolnosti se navezujejo na sprejemanje različnih pogledov. Zelo zaželeno je, da se partnerja o spolnosti pogovarjata. Da dosežeta tisto stopnjo ranljivosti, na kateri jima ne bo nerodno medsebojno razkrivati svojih želja, dvomov in strahov glede spolnosti. Ali je spolnost vezana le na telesni užitek? Je to med nama tabu tema? Je telesni užitek ali vrhunec telesnega odnosa nekaj, kar se mora doseči za vsako ceno? Smisel spolnosti ni določena kvantiteta oz. kvota, ki bi jo moral vsak par doseči. Veliko bolj pomembna bi morala biti kvaliteta spolnega odnosa, medsebojna bližina in povezanost. Spolnost kot tabu tema še vedno povzroča veliko stresa in konfliktov v odnosu, saj sproža na obeh straneh iracionalna pričakovanja. Smiselno je spustiti pričakovanja oz. vzpostaviti čim bol realna pričakovanja.
Kakšna je zdrava spolnost?
Zdrave spolnosti ne merimo zgolj s telesnimi užitki. Zdrava spolnost je tista, v kateri si partnerja medsebojno omogočata povezovanje in bližino ter šele na podlagi tega doživljata ugodje. To ni tista spolnost, pri kateri partnerja merita moči ali medsebojno tekmujeta v doseganju vrhunca. Prav tako pa zdrava spolnosti ni izogibanje ali ignoranca na tem področju. Pristna spolnost je tista, ki omogoča najprej prepuščanje sebi in svojemu doživljanju, čemur sledi prepuščanje partnerju in odnosu z njim.
Povzeto po internem gradivu dr. Mateje Cvetek na programu Izpopolnjevanja iz zakonske in družinske terapije, predmet: Terapevtska obravnava spolnosti in dopolnjeno z opombami avtorice.
